Vrtanje vrtin

Vrtina nam omogoča uporabo podtalnice ali vgradnjo geosonde.

Vrtina se načrtuje glede na energijske potrebe obravnavanega objekta, kot tudi danih hidrogeoloških pogojev na obravnavanem območju. Postopke vrtanja lahko razdelimo v posamezne faze.

1.faza: Načrtovanje in pridobivanje potrebnih dovoljenj
Na osnovi analize pridobljeih hidroloških in geoloških podatkov obravnavanega področja ter energijskih zahtev objekta, se obdelajo možnosti glede izkoriščanja posameznega toplotnega vira. Posamezne možnosti se ovrednotijo in predstavijo stranki.
Glede na odločitev investitorja je izdelava morebiti potrebne projektne dokumentacije, vlog ter pridobivanje eventualno potrebnih dovoljenj za poseg izdelave vrtin.

2.faza: Vrtanje vrtin
Postopki vrtanja vrtine se razlikujejo glede na končni namen vrtine.  Ponujamo izdelavo vrtin po sistemu obložnega vrtanja in sistemu dvojnega obložnega vrtanja.
Sistem dvojnega obložnega vrtanja uporabljamo v kombinaciji s preventorjem, kar pomeni bistveno manjši vpliv vrtanja na neposrdno bližino okolice. Vrtalna garnitura opremljena s preventorjem nam omogoča odvajanje navrtanine in mulja iz vrtine, neposredno v zbirni zabojnik. Na ta način so posledice vrtanja omejene na minimum.
Za potrebe vgradnje vertikalnih zemeljskih sond, pa izvajamo vrtanje vrtin v sklau z smernicami VDI.

3.faza: Cevitev vrtine in čiščenje
Za potrebe izkoriščanja podzemnih voda, nudimo vrtanje premerov, ki omogočajo končne cevitve vrtin od 114 do 168mm, oz. cevitve uvodne kolone do 273mm.
Vgradnja cevi v izdelano vrtino se izvaja na osnovi analize rezultatov vrtanja in sproti odvzetih vzorcev navrtanine. Prav tako se na osnovi opravljene analize izvedejo morebitni dodatni ukrepi zoper vdor finih delcev v vrtino  (izdelava zasipa, izdelava glinenega naboja, stabilizacija vrtine…).
Z čiščenjem vrtine je mišljeno  vrtini dati končno funcijo. Z kombinacijo batiranja in vtiskanja določenih količin zraka pod pritiskom, se vrtina očisti in je namenjena za uporabo.

4.faza: Meritve
Po končanem vrtanju se izvedejo meritve izdatnosti vodonosnika. Z izvedbo črpalnega poskusa določimo lastnosti vodonosnika in izberemo potrebne parametre črpanja. Tako pridobljeni podatki so osnova za izdelavo dokumentacije potrebne za pridobitev vodnega dovoljenja.