Horizontalni kolektor

Horizontalni ali zemeljski kolektor najpogosteje uporabljamo za ogrevanje individualnih stanovanjskih objektov. Za vir toplote uporabimo zemljo, v kateri je akumulirana sončna energija. Izkoriščamo samo gornji sloj zemlje, ki dobiva energijo s pomočjo sončnega obsevanja in s padavinami.
Sistem se izvede tako, da se pod zemeljsko površino položijo polietilenske cevi v obliki večih zank, maksimalne dolžine 100 metrov, po katerih teče medij, ki je mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju. Glede na moč toplotne črpalke določimo število zank, ki jih potrebujemo.

Polaganje horizontalnega kolektorja

Za dosežen 1 kW toplotne moči potrebujemo 25 do 40 m2 zemeljske površine, kar je odvisno tudi od toplotne prevodnosti zemlje. Toplotna prevodnost zemlje narašča z vsebnostjo vode v zemlji. Suha tla so manj prevodna, večja kot je vsebnost vode, večja je zmožnost akumulacije toplote.
Ko vgrajujemo horizontalni zemeljski kolektor moramo zagotoviti minimalni razmik med cevmi, optimalno globino polaganja, dolžine in dimenzije cevi, ter pravilno polnjenje sistema z mešanico vode in sredstva proti zamrzovanju.
Razdalja med cevmi je odvisna od lastnosti zemlje in znaša minimalno 0,6 metra, s čimer preprečimo zamrznitev večje površine kolektorja v zimskem času. Z naraščanjem globine narašča temperatura zemlje, zmanjšuje pa se toplotni tok s površja zemlje (sončna energija in toplota padavin), zato je priporočena globina polaganja zemeljskega kolektorja od 1,2 do 1,5 metra. Horizontalni zemeljski kolektor lahko izvedemo z enkratnim odrivom celotne površine, ali zaporednim izkopom posameznih kanalov.